Bolgarija je 1. januarja uradno prevzela evro in s tem postala 21. članica evroobmočja. Za približno 6,4 milijona prebivalcev se je z novim letom poslovil bolgarski lev, ki je bil do sedaj nacionalna valuta. Ta korak pomeni pomembno integracijo države v ožje jedro Evropske unije, kar bo po pričakovanjih olajšalo poslovanje in potovanja, hkrati pa odpravilo stroške menjave valut. Kljub uradnemu prevzemu skupne evropske valute v državi ostaja opazen del prebivalstva, ki do spremembe goji določene zadržke. Skeptiki se spopadajo predvsem s strahom pred morebitnim dvigom cen in izgubo monetarne suverenosti. Evropska centralna banka pod vodstvom Christine Lagarde po drugi strani poudarja, da bo vstop v evroobmočje Bolgariji prinesel večjo gospodarsko stabilnost in spodbudil gospodarsko rast v regiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju stopnjevala pritiske na ključne neodvisne institucije, vključno z zvezno centralno banko (Federal Reserve), znanstvenimi organizacijami in agencijo za priseljevanje (ICE). Predsednik Trump je javno in vztrajno kritiziral guvernerja centralne banke Jeroma Powella, pri čemer so se pojavila nesoglasja glede stroškov prenove stavbe centralne banke in same neodvisnosti monetarne politike. Kljub dolgoletni tradiciji, po kateri so se predsedniki vzdržali vmešavanja v delo banke Fed, Trumpova administracija v letu 2026 napoveduje še intenzivnejše ukrepe, ki bi lahko spodkopali njeno avtonomijo. Istočasno se ameriški izobraževalni in znanstveni sektor spopadata z načrtovanimi znižanji povračil stroškov za raziskave. Čeprav so znanstveniki opozarjali na morebitno uničenje univerzitetne infrastrukture, so pravni izzivi za zdaj zamrznili izvajanje teh politik. Na področju priseljevanja pa se agencija ICE sooča z logističnim izzivom; kljub ogromnemu povečanju sredstev za zaposlovanje v okviru zakona "One Big Beautiful Bill Act", strokovnjaki opozarjajo, da bo financiranje za tisoče novih uslužbencev pošlo do oktobra 2029. Agencija je sprožila agresivno kampanjo zaposlovanja, usmerjeno v podpornike pravice do nošenja orožja in vojaške navdušence, kar v javnosti sproža dodatne polemike o politizaciji represivnih organov.

Podpredsednik Irana za izvršne zadeve Mohammad Jafar Ghaempanah je na srečanju z vodstvom bank v provinci Teheran poudaril, da vlada ne bo več tolerirala finančne nediscipline v bančnem sektorju. Po njegovih besedah v trenutni administraciji ni prostora za popustljivost do institucij, ki kršijo pravila poslovanja in s tem neposredno vplivajo na gospodarsko stabilnost države. Izpostavljena je bila negativna vloga bank pri nenadzorovanem povečevanju količine denarja v obtoku, kar predstavlja ključen dejavnik za naraščanje inflacije v Iranu. Vlada namerava z ostrejšim nadzorom in sankcioniranjem samovoljnega ravnanja finančnih institucij omejiti likvidnostne pritiske, ki spodkopavajo kupno moč prebivalstva in ovirajo gospodarsko okrevanje.

Iranski minister za gospodarstvo in finance Abdolnaser Hemati je predstavnikom gospodarstva obljubil, da bo iranska vlada v sodelovanju s strokovnjaki centralne banke zagotovila stabilnost deviznega tečaja v obdobju od šestih mesecev do enega leta. Predsednik Iranske zbornice obrti Ghasem Nodeh Farahani je po srečanju pojasnil, da je glavni cilj tega ukrepa vzpostavitev predvidljivega okolja za proizvodnjo in distribucijo dobrin na trgu. Stabilizacija valute naj bi neposredno vplivala na umiritev cen življenjskih potrebščin, ki so jih v zadnjem obdobju zaznamovala močna nihanja. Po besedah predsednika teheranske zbornice obrti so gospodarski akterji prejeli zagotovila, da bo ministrstvo s pomočjo strokovnih služb centralne banke prednostno obravnavalo vprašanje denarne stabilnosti, kar je ključno za dolgoročno načrtovanje v obrtnem in trgovinskem sektorju.

Novi guverner iranske centralne banke, Abdolnaser Hemati, je ob vrnitvi na položaj izjavil, da vidi priložnost za služenje državi in obljubil stabilizacijo gospodarskih razmer. Poudaril je, da je za izboljšanje gospodarskega stanja potrebno sodelovanje vseh vej oblasti. Napovedal je tudi ukrepe proti bankam, ki imajo težave.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je Abdolnaserja Hemmatija uradno imenoval za novega guvernerja Centralne banke Irana (CBI). Odločitev so člani kabineta potrdili na sredinem zasedanju vlade v Teheranu, s čimer je Hemmati prevzel vodenje ključne finančne institucije v državi. Imenovanje je bilo formalizirano s predsedniškim dekretom, ki poudarja prenos pooblastil v obdobju, ko se država spopada z zahtevnimi gospodarskimi izzivi. Hemmati, ki je to funkcijo že opravljal v preteklosti, se vrača na čelo centralne banke z nalogo stabilizacije nacionalne valute in obvladovanja inflacije. Njegova izvolitev odraža prizadevanja nove administracije predsednika Pezeshkiana za vzpostavitev izkušene ekipe na področju monetarne politike. Kot poroča uradna tiskovna agencija IRNA, so prioritete novega guvernerja usmerjene v krepitev bančnega sektorja in izvajanje ukrepov za ublažitev učinkov mednarodnih sankcij na iransko gospodarstvo.

Iranski svet ministrov je danes uradno potrdil imenovanje Abdolnaserja Hemmatija na položaj guvernerja iranske centralne banke. Hemmati na to mesto prihaja po glasovanju vlade, ki je s tem dokončno izpeljala postopek njegove izbire za vodenje ključne finančne institucije v državi. Ob nastopu funkcije je novi guverner že napovedal tri osrednje prednostne naloge, s katerimi se namerava spoprijeti v svojem mandatu. Njegov prevzem funkcije se dogaja v času, ko se iransko gospodarstvo sooča s številnimi izzivi na področju monetarne politike in stabilnosti nacionalne valute. Pričakuje se, da bodo Hemmatijevi prvi ukrepi usmerjeni v stabilizacijo finančnih trgov in reformo bančnega sektorja. Njegovo imenovanje velja za strateško potezo vlade pri iskanju rešitev za gospodarske pritiske, ki jih čuti država.

Narodna banka Srbije (NBS) je določila nov uradni srednji tečaj nacionalne valute, ki znaša 117,2820 dinarja za en evro. V primerjavi s preteklim trgovalnim dnem vrednost dinarja ostaja skoraj nespremenjena, kar kaže na nadaljevanje dolgotrajne politike stabilnosti deviznega tečaja v državi. Po podatkih centralne banke je dinar v primerjavi s preteklim mesecem pridobil 0,1 odstotka vrednosti, medtem ko na letni ravni beleži rahel padec v višini 0,2 odstotka. Menjalnice po državi svoje tečaje prilagajajo uradnim vrednostim centralne banke, čeprav v določenih lokalnih okoljih občasno prihaja do odstopanj zaradi povečanega povpraševanja. Kljub manjšim nihanjem na indikativnih trgih NBS uspešno vzdržuje dinar v ozkih okvirih, kar je ključno za makroekonomsko stabilnost Srbije in predvidljivost poslovanja s tujimi partnerji. Današnja vrednost tečaja je del širšega trenda stabilizacije, ki ga banka izvaja že več let.

Tajvanski dolar je na zadnji trgovalni dan leta 2025 trgovanje končal pri vrednosti 31,438 za ameriški dolar, s čimer je v celotnem letu pridobil 1,343 enote oziroma 4,27 odstotka vrednosti. S tem se je končalo triletno obdobje nenehnega padanja vrednosti tajvanske valute, ki se je začelo leta 2022. Kljub rahlemu upadu na zadnji dan trgovanja, ko je valuta izgubila 0,01 tajvanskega dolarja, je leto zaznamovala visoka volatilnost, ki so jo povzročali predvsem geopolitični pretresi in negotova denarna politika ameriške centralne banke Federal Reserve. Medtem ko je devizni trg ob koncu leta kazal znake stabilizacije, je tajvanska borza zadnji trgovalni dan končala z rekordnimi vrednostmi, saj je osrednji indeks presegel mejo 29.000 točk. Analitiki ocenjujejo, da so h krepitvi valute v letu 2025 prispevali predvsem tuji kapitalski prilivi, čeprav je trg maja doživel močan pretres in odliv sredstev. Za leto 2026 finančne institucije napovedujejo nadaljnjo krepitev tajvanske valute, k čemur naj bi prispevala večja preglednost finančnih tokov med Tajvanom in Združenimi državami Amerike.

Južnokorejska inflacija se je leta 2025 umirila in dosegla najnižjo raven v zadnjih petih letih. Po podatkih tamkajšnjega ministrstva za podatke in statistiko so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 2,1 odstotka, kar predstavlja znatno upočasnitev glede na pretekla leta, ko so cene močno naraščale v poepidemičnem obdobju. Čeprav je bila rast cen nekoliko nad srednjeročnim ciljem centralne banke (Bank of Korea), ki je določen pri dveh odstotkih, podatek kaže na stabilizacijo gospodarstva po rekordnih stopnjah inflacije v začetku desetletja. Indeks cen življenjskih potrebščin je v povprečju znašal 116,61, kar je 0,2 odstotne točke manj kot leta 2024, ko je znašal 2,3 odstotka. Indeks življenjskih stroškov, ki neposredno meri vpliv rasti cen na gospodinjstva, se je v tem letu zvišal za 2,4 odstotka. Analitiki ocenjujejo, da gre za najpočasnejšo letno rast po letu 2020, ko je inflacija znašala zgolj 0,5 odstotka. Podatki odražajo umirjanje pritiska na potrošnike, ki so se v preteklih treh letih spopadali z najvišjo rastjo cen v zadnjih desetletjih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek na novinarski konferenci ob robu srečanja z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi izjavil, da bo januarja razkril ime novega predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Trump je poudaril, da je izbiro že opravil, vendar z uradno objavo kandidata še ne želi hiteti. Njegova odločitev sledi dolgotrajnim napetostim med Belo hišo in sedanjim predsednikom banke Jeromeom Powellom. Trump je v izjavah ponovno kritiziral Powella in napovedal možnost tožbe zoper centralno banko zaradi domnevnih nepravilnosti pri prenovi njenega sedeža. Predsednik ZDA je prav tako ponovil svoje nezadovoljstvo z monetarno politiko institucije, saj pričakuje, da bo novi vodja banke bolj naklonjen zniževanju obrestnih mer. Čeprav Trump ni izključil možnosti predčasne odstavitve Powella, bo dokončno zamenjavo po napovedih izvedel ob izteku Powellovega mandata.

Narodna banka Srbije (NBS) je objavila nov uradni srednji tečaj, po katerem en evro znaša 117,2912 srbskega dinarja. Gre za neznatno spremembo v primerjavi s preteklim trgovalnim dnem, kar potrjuje nadaljevanje obdobja relativne stabilnosti srbske valute. Dinar se je v primerjavi s preteklim mesecem okrepil za 0,1 odstotka, medtem ko na letni ravni beleži 0,3-odstotni padec vrednosti glede na evropsko skupno valuto. Srbska centralna banka z rednimi objavami tečajne liste vzdržuje stabilnost deviznega trga, kar je ključno za predvidljivost poslovanja v državi. Od začetka koledarskega leta je srbska valuta v primerjavi z evrom izgubila 0,2 odstotka vrednosti. Menjalnice po državi bodo pri prodaji valut upoštevale te vrednosti, pri čemer NBS še naprej zagotavlja nemoteno delovanje dobavnih kanalov za tuje valute.